19. SREČANJE DRUŠTEV UPOKOJENCEV PZDU DOLENJSKE IN BELE KRAJINE V ČRNOMLJU


Album fotografij

Letos je 19. srečanje upokojencev Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine potekalo v soboto, 24.6.2023 v organizaciji DU Črnomelj na prireditvenem prostoru Jurjevanjska draga v Črnomlju.
Pripravili so bogat kulturni program, ki sta vodila ga. Slavica Strajnar in g. Karol Zagorc. Nastopili sta folklorni skupini Kolpa Vinica in Lepa Anka DU Črnomelj. Recitatorke Mira Grabrijan, Sonja Ivanič in Marija Jauševec so se predstavile z recitacijami. Poslušali smo MePZ Du Črnomelj pod vodstvom dirigentke Ani Jankovič Šober in učenca Glasbene šole Črnomelj. Seveda ni manjkala harmonika Ivana Vrbanac s pevci Ankico Štefančič, Martino Tomažič in Stanko Štefančič.
Prisotne so pozdravili in nagovorili podpredsednica DU Črnomelj ga. Cvetka Aupič, predsednica PZDU DBK ga. Cirila Surina Zajc v nadaljevanju pa še župan občine Črnomelj g. Andrej Kavšek in g. Miloš Milivojevič direktor Hotela Delfin iz Izole.
Po predstavitvi rokodelske in kulturne dejavnosti Marjane Vidic, Karla Zagorca je sledila podelitev zahval za dolgoletno predano delo v društvenih dejavnostih Marjanu Bratkoviču DU Šentjernej, Francu Nadu DU Šmarjeta, Franciju Draganu DU Mali Slatnik in Rožci Šonc DU Novo mesto.
Po nagovoru predsednice KŠRGK Milene Iskra je sledila še podelitev pokalov za dosežke na 47. športnih igrah upokojencev.
Zlat pokal za 1. mesto ženske, moške in mešane ekipe ženske in moški je prejelo DU Prečna.
Srebrn pokal za 2. mesto pripadlo za kategorijo ženske in skupno ženske in moški DU Trebnje, DU Mirna pa za ekipo moški.
Bronast pokal DU 3. mesto za kategorijo ženske in skupno ženske in moški je prejelo DU Mirna, DU Novo mesto pa za moški skupno.
Ob tej priliki se je predsednica KŠRGK Milena Iskra zahvalila organizatorjem športnih iger, tekmovalkam in tekmovalcem pa izrekla čestitke za dosežene rezultate.
Predan pa je bil tudi pokal naši pokrajinski zvezi za 1. mesto na državnih športnih igrah v letu 2022, ki ga je podelilo Združenje upokojencev Slovenije na Dnevih medgeneracijskega sožitja v Ljubljani.

Po zaključnih besedah voditeljev programa je za glasbo poskrbel ansambel HIT, udeleženci pa so druženje nadaljevali ob prijetnem klepetu.

Zapisala: Jelka Huč
Fotografije: Drago Šulc

Ker je bilo s strani župana občine Črnomelj in nekaterih predsednikov DU izražena želja, da bi prejeli nagovor predsednice Cirile Surina Zajc, ga objavljamo v celoti.

_____________________

Drage upokojenke in upokojenci, spoštovani  župan, g. Andrej Kavšek, spoštovana podpredsednica DU Črnomelj ga. Cvetka Aupič,  spoštovani direktor Delfin Hotela, g. Miloš Milivojevič in dragi ostali gostje  – 24/6-2023

 Dovolite mi,  da vas v svojem imenu in v imenu Pokrajinskega združenja DBK  lepo pozdravim  in zaželim, da bi bilo naše tradicionalno 19  letno srečanje prijetno in veselo druženje, ki se ga bomo še dolgo spominjali.   

Iskreno se zahvaljujem organizacijskemu odboru DU  Črnomelj, ki je  prevzelo organizacijo, ga združilo z Jurjevanjem in ga tako še bolj obogatilo.

Upokojenci smo v Sloveniji dobro organizirani. V 15. pokrajinskih zvezah je 451 DU. Vse pa povezuje naše krovno  – Združenje upokojencev Slovenije z čez 166.000 člani.  V njem imamo glasnega zagovornika svojih pravic  pred odločevalci. Brez njihove zavzetosti,  marsikatere ne bi bilo.

Pokrajinsko združenje  DBK vključuje 36 društev. Smo vez in koordinator med njimi in krovno organizacijo. Štejemo 12.700 članov. Po velikosti smo peto v državi.

Naša  društva so stičišče in spekter različnih aktivnosti. Najpomembnejše je društveno in družabno življenje, ki je vsebinsko bogato, krajevno obarvano in zelo razvejano. Dokazuje,  kako zelo pomembno je,  ker z njim izražamo in ohranjamo ustvarjalnost,  s katero razveseljujemo in bogatimo sebe in vse okoli nas. 

V letošnjem letu smo organizirali Srečanje literatov Mokronog – Trebelno, Likovno kolonijo v Mirni peči in se je udeležili tudi v Hotelu Delfin, Srečanje pevskih zborov v Straži in rokodelsko razstavo v Vinici. Jeseni pa nas čaka še Večer ljudskih pesmi in plesa v Ribnici, fotografsko ustvarjanje, dramske delavnice in še ena Rokodelska delavnica v Hotelu Delfin, ki nas vedno prijazno sprejme. 

Z mnogoterimi športnimi aktivnostmi skrbimo za krepitev telesne moči in bistritev  duha naših članov. Spomladi so  potekale že 47. pokrajinske športne igre, katerih obeležja bomo zmagovalcem podelili danes. Ponosni pa smo, da je prav naše PZ na zadnjih  državnih športnih igrah doseglo prvo mesto. 

V društvih poteka več izobraževalnih projektov.  Naj omenim le računalniško  opismenjevanje članov, ki bo trajalo do jeseni, ko bodo  nekatera društva brezplačno prejela računalnike in telefone.  Neprecenljiva pa je vloga na humanitarnem področju in prostovoljstva  pri skrbi najbolj pomoči potrebnim sokrajanom. 

Vsem vodstvom  društev izrekam iskreno zahvalo za predano delo, s katerim vsem nam lepšate in lajšate bivanje  v tretjem življenjskem obdobju. S ponosom se vsak trenutek

lahko zavedate svojih vlog in poslanstva, ki krepijo in osmišljajo vas kot posameznika in  vašo skupnost. To šteje, pušča pečat in neprecenljive sledi. Svojo državo ima komaj dobrih 30 let. Našo kulturo, običaje, ljudsko pesem, pa že 1200  in svoj knjižni jezik skoraj pol tisočletja. Nihče ni mogel izkoreniniti slovenstva.  In prav društva upokojencev so zaslužna za  ohranjanje in prenašanje naše kulturne dediščine na mlajše rodove.

Dragi upokojenci! Pred nami je več preteklosti kot prihodnosti in vse je krajši  čas  od tistega, ki smo ga preživeli. Pravijo, da smo stari. Ne – samo malo več let imamo in mnogo modrosti. Skozi mentorstva bi jih lahko še koristno uporabili v prid celotne družbe.  Na lastnih napakah smo se veliko naučili in zakaj bi se morala prav vsaka nova generacija ponovno učiti iz svojih.

Upokojenci smo iz leta v leto bolj spregledani.  Verjetno zato, ker je s petimi milijardami EUR naših pokojnin najlažje blažiti proračunske težave.

Podpiram misel, da se je potrebno vedno oglasiti, če si spregledan – glasno in kulturno.  In še in še  poudarjati, da pokojnina ni socialna, pač pa ekonomska kategorija – odvisna od časa delovne dobe in višine plačanih prispevkov vsakega  posameznika. Nihče nam nič ne daje, nikomur nismo nič dolžni. Želimo le svoje, desetletja plačevane prihranke v obliki pokojnin  pošteno vrnjene.  Kolikokrat in komu naj še to ponovimo, da bomo uslišani?

Pokojninska zakonodaja temelji na medgeneracijski solidarnosti, kar   pomeni, da smo mi nekoč vplačevali  za takratne upokojence, kot danes za nas plačujejo zdajšnji zaposleni in kot bodo za njih vplačevali njihovi zanamci.  Solidarnost ni, da ima nekdo s polno delovno dobo skoraj enako pokojnino kot drugi, ki je delal polovico manj ali pa, da se jemlje  najvišjim  in dodaja najnižjim pokojninam . 

Ne bom ponavljala krivic upokojencem, ker so znane in izračunane. Samo volje ni, da bi jih odpravili. Truditi pa se moramo, da se pokojninsko blagajno očisti<  vseh »tim. kvazi pokojnin«, ki ne izhajajo niti  iz dela in niti plačila, kot so:  borčevske, veteranske, pa predčasne pokojnine ali za izredne zasluge in še in še. Nihče ne oporeka tem pravicam, morajo biti  plačane, ampak iz socialne blagajne. Tudi vse  uskladitve, ki pokojnin ne povečujejo sorazmerno, ampak z  fiksnimi dodatki,  niso pokojnine. To so socialni transferi, ki ne smejo prazniti pokojninske blagajne.

Zaradi takih  anomalij mladi vse manj verjamejo v pokojnine. Ker se sistemsko spodbuja  nepravičnost in je delo vse manj cenjeno. Smo pred novo pokojninsko reformo. Želim si, da bo zakon enostavnejši, z čim manj izjem. In da bo vsaka nova pravica veljala za vse upokojence, ne le za nove. In naj se ne išče rešitev v raznih pokojninskih stebrih, ki si jih bodo lahko privoščili le najbogatejši!   

Zato se bom zavzemala, da bomo upokojenci sotvorci pokojninsko-zdravstvene zakonodaje in dolgotrajne oskrbe. Da bo najnižja pokojnina za poln delovni čas zadostovala za človeka dostojno življenje brez raznih dodatkov. Da bodo pokojnine vedno odraz dela. In da ne bomo več dan za dnem pred ekrani poslušali, koliko nam država daje. Ker nas to žali in se počutimo odveč.

Berem, da polovico upokojencev živi pod pragom revščine. Sramota za socialno državo, kakršna naj bi Slovenija bila. Smo generacija, ki smo delali še po 6 dni v tednu. Gradili stanovanja, počitniške domove, ceste,  delali solidarnostne sobote za nerazvite in še in še… Res je bil standard nekoliko nižji, pa vendar smo si zgradili hiše in vedno vsi hodili na dopuste.

Odločevalcem bi rada položila na srce: »Bodite pri dodeljevanju vsakršnih pravic pošteni in pravični, pa čeprav kratkoročno rešitev ne gre v prid proračunu. Na dolgi rok bo  taka drža preprečila, da bi se vsaka vlada polovico svojega mandata ukvarjala z popravo prejšnjih napak. Ker krivice vedno pridejo na dan. Izgubljate čas  in  energijo, namesto, da bi delali stvari, zaradi katerih smo vas izvolili.  Kajti stroškov nenarejenega še nihče ni izračunal, posledice pa čutimo prav vsi.«

Društva upokojencev smo najštevilčnejša civilna iniciativa v državi – 166.000 nas je v njih, pa vendar je to le dobra četrtina vseh. Zato je potrebno pridobiti več novih, ker bo naša pogajalska moč s tem   večja.

DU nismo politična združenja, ampak stanovsko – interesna. Ne smejo nas premamiti sladke obljube vsakršnih barv. Naučili smo se že, da smo po volitvah od vseh pozabljeni. Bodimo že enkrat razumni, stopimo skupaj in  se ne izgubljajmo v raznih strankah in inštitutih, ki imajo z nami popolnoma drugačne račune. Upokojenci se moramo vrniti v parlament, ker je tam edini prostor za dosego ciljev tako za nas kot za naše otroke in vnuke. Ostati pa moramo neideološki, z enim samim programom – skrb za upokojene in starejše. Ostale boje naj izbojujejo druge stranke.

Upam in želim si, da bi to  spregledalo  čim več starejših. Se včlanilo v naša društva, ki so jim v pomoč ves čas, in  ne le pred volitvami, ko se prebudijo druge stranke, ki jim pomenimo le številko, za naše probleme pa jim je malo mar.

Naj končam in se  še enkrat zahvalim organizatorjem za njihov  trud in Občini Črnomelj za njen prispevek pri organizaciji našega srečanja. Vsem nam pa želim prijetno praznovanje, veliko prisrčnega druženja in iskrenega veselja.                                                                                                                                                           

Cirila Surina Zajc                                                                                 

Všečkaj in sledi
error
fb-share-icon

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja