Mnoge organizacije se ob ponovni razglasitvi epidemije in nadaljevanju izjemnih razmer, ki bodo po napovedih lahko trajale še nekaj časa, ponovno ukvarjajo z vprašanjem, ali lahko izvajajo seje zbora članov ali drugih organov na daljavo, čeprav te možnosti nimajo izrecno predvidene v statutu ali drugem aktu.
MOŽNOST IZVEDBE KORENSPONDENČNE SEJE ZBORA ČLANOV
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (t. i. 6. Protikorona zakon-Ur. l. št. 175/20 z dne 27. 11. 2020, začetek veljavnosti 28. 11. 2020) v 114. členu določa možnost korespondenčnega sklica in izvedbe zbora članov.
114. člen
(sklic in izvedba zbora članov društva, zveze društev oziroma podružnice tujega društva)
(1) Ne glede na določbe temeljnega akta oziroma statuta lahko društvo, zveza društev oziroma podružnica tujega društva (v nadaljnjem besedilu: društvo) v času do preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19, o najpomembnejših odločitvah skliče in izvede zbor članov društva korespondenčno, če lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov. Za sklic, izvedbo in odločanje na korespondenčnem zboru članov društva se uporabljajo določbe temeljnega akta društva.
(2) Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom oziroma statutom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom. Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19.
Tehnična izvedba sej organov v aktih nevladnih organizacij pogosto sploh ni točno določena, kar pomeni, da je lahko izvedba na daljavo, denimo z videokonferenco, že v osnovi (torej tudi brez izjemnih razmer) skladna z akti.
PREVERITE TEMELJNI AKT (STATUT) ORGANIZACIJE
Seja z uporabo videokonference je pri mnogih organizacijah možna na način, da se upoštevajo vsa pravila aktov. Izvedba na daljavo ni neskladna z akti zgolj zato, ker v njih ni izrecno predvidena, ampak šele v primeru, če pri izvedbi na daljavo res ni mogoče upoštevati vseh pravil. Smiselno je pogledati vsebino aktov in preveriti, ali je mogoče s katerim načinom izvedbe na daljavo upoštevati vsa pravila.
Če pravila organizacije predvidevajo le izvedbo seje organa z osebnim srečanjem v živo, izvedba sej na daljavo ni možna brez spremembe temeljnega akta ali pravilnikov.
V tem primeru so trenutne izjemne okoliščine tiste, ki lahko upravičijo kršitev pravila, da se seje izvedejo z osebnim srečanjem v živo, in drugih s tem povezanih pravil. Okoliščine namreč trenutno onemogočajo normalno izvedbo sej v živo – tako zaradi predpisov (npr. prepovedan prehod med občinami in regijami) kot tudi zato, ker izvedba seje v živo glede na trenutno stanje pomeni nesorazmerno tveganje za zdravje članov (še toliko bolj, če gre za rizične skupine, starejše, bolne). V okoliščinah, v katerih se nahajamo, bi ne glede na pravila društva tako lahko celo ugotovili, da bi izvedba seje z osebnim srečanjem (ki je sicer v skladu s pravili) bolj omejevala pravico člana do odločanja kot pa izvedba prek spleta, saj bi član za odločanje z osebno navzočnostjo moral nesorazmerno tvegati svoje zdravje.
UPORABEN PRIMER KAKO SE ODLOČITI GLEDE IZVEDBE SEJE
Pri odločanju, ali izvesti sejo na daljavo, ki krši kakšno pravilo vaše organizacije je treba predvsem pretehtati oz. primerjati:
- interese vaše organizacije in članov, ki se ščitijo z upoštevanjem pravil o izvedbi seje in
- interese, ki se varujejo z izvedbo na daljavo.
PRIMER: ZBOR ČLANOV DRUŠTVA ALI KLUBA
Če se z izvedbo na daljavo ne krši nobeno pomembno pravilo, ki bi resno posegalo v pravice članov do odločanja, hkrati pa izvedba seje v živo, ki je po pravilih, krši priporočila inštitucij, ogroža javno zdravje in zdravje članov, v najslabšem primeru pa od članov celo terja kršitev predpisov, je seveda izvedba na daljavo lahko upravičena, medtem ko izvedba v živo ni.
Pomembno pri presoji je tudi to, ali je odločitev v danem trenutku nujna – ali je torej seja v tistem trenutku nujna za zaščito interesov članov in društva, ali je bolj smiselna odložitev seje do izteka izjemnih razmer. Glede na to, da te izjemne razmere utegnejo trajati še precej časa, je pogosto v interesu organizacije in njenih članov ter uporabnikov, da se seja opravi, oziroma je to potrebno za delovanje društva.
Navedeno ne velja le za čas razglašene epidemije, ampak je podoben razmislek s tehtanjem interesov možno opraviti v celotnem času izjemnih razmer. Tudi če inštitucije zbiranja in srečanja zgolj odsvetujejo oz. takšna izvedba krši zgolj priporočila, ali na primer če organizacija ugotovi, da za njene člane obstajajo posebna tveganja (denimo, ker so nekateri člani so rizične skupine, bolniki, starejši), je izvedba seje zbora članov na daljavo lahko upravičena.
IZVEDBA SEJE NA DALJAVO – KAKO JO IZVESTI?
- Na dnevni red seje na daljavo umestite le zadeve, o katerih mora organ nujno odločati.
- Članom pošljete obvestilo o sklicu seje, kjer navedete, da se seja organa zaradi preprečevanja širitve okužbe s koronavirusom in ob upoštevanju predpisanih ukrepov ter priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje izjemoma izvede na daljavo. Obvestilo pošljete na način, kot se vedno sklicuje seja organa.
- Pri sklicu in izvedbi seje ter glasovanja na daljavo smiselno uporabljajte vsa druga pravila organizacije, ki veljajo za običajne seje organa (roki za sklic, posredovanje gradiv za glasovanje, predvidene večine, potrebne za sprejem sklepa, in podobno).
- V obvestilu članom organa določite in pojasnite tehnični način izvedbe seje, tj. kakšen bo način razprave in glasovanja (npr. po navadni pošti, po elektronski pošti na določen naslov, na konferenčnem klicu, preko razpoložljivih spletnih platform, itd.).
- Obvestilu priložite vsa gradiva, ki so potrebna za odločanje.
- Če boste glasovanje izvedli pisno (po elektronski ali navadni pošti), v obvestilu določite rok trajanja seje oz. rok za glasovanje o predlaganih sklepih seje. Priporočljivo je, da je rok za glasovanje vsaj tri dni za glasovanje po elektronski pošti oz. vsaj pet do sedem dni za glasovanje po navadni pošti. Nekaj dodatnih dni dopustite še za razpravo. Če se seja prične takoj ob samem sklicu, pa pri določitvi roka za glasovanje upoštevajte tudi rok za sklic seje organa (rok od sklica seje do poteka glasovanja ne sme biti krajši od roka za sklic seje, ki je določen v statutu).
- Tudi pri seji, ki v celoti poteka pisno, omogočite razpravo pred glasovanjem tako, da zberete stališča članov organa in dostop do njih omogočite članom vse do roka za glasovanje (npr. prejete pripombe objavite na spletni strani, jih posredujete po elektronski pošti vsem članom, odgovarjate na vprašanja po telefonu, …). Za razpravo lahko določite tudi poseben rok, do katerega lahko člani pošljejo svoje komentarje. Lahko pa iz praktičnih razlogov določite tudi, da razprava in glasovanje potekata istočasno, tako da lahko člani organa glasujejo takoj in ne šele po koncu razprave. Pri izvedbi seje po elektronski pošti bodite pozorni tudi na pravila varstva osebnih podatkov organizacija ne sme razkriti elektronskega naslova posameznikov drugim, če za to nima soglasja ali druge podlage. Zato obvestila pošiljamo v t. i. »skriti kopiji«.
Glej tudi
NAVODILO DRUŠTVOM UPOKOJENCEV V ČASU KORONAVIRUSA COVID-19
|
