2023 – 2027
Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele Krajine, ki vključuje 36 društev upokojencev z okoli 13.000 člani, je 29. 3. 2023 na zboru izbrala novo vodstvo. Dosedanji uspešen dolgoletni predsednik Dušan Kraševec se je zaradi bolezni odrekel nadaljnjemu vodenju, prav tako se je poslovila tudi dolgoletna tajnica in računovodkinja Majda Škof.
Za novo predsednico je bila izvoljena Cirila Surina Zajc, za podpredsednico pa Milica Korošec. Izvoljeni so bili tudi novi člani upravnega odbora v sestavi: Štefan Misja, Jožef Debelak, Karol Zagorc, Miroslav Frankovič, Franc Hudoklin, Stane Žagar, Marjan Štangelj, Dušan Mikec in Marija Turk. Za novo tajnico je bila izvoljena Jelka Huč.
Iz poročila dosedanjega predsednika PZ je razvidno, da so bila društva zelo dejavna na področjih kulture, športa, izobraževanja in skupnega medsebojnega druženja. Veliko zanimanja so požela srečanja literatov, pevskih zborov, večer ljudskih pesmi, dramske in rokodelske dejavnosti, likovne kolonije in fotografsko ustvarjanje in seveda raznovrstne športne zvrsti.
Tudi letošnji program dela bo zajemal tradicionalne aktivnosti. Kot nova predsednica pa sem vanj vključila še program »aktivnega državljanstva upokojencev in starejših«. V njem sem izpostavila, da želimo postati aktivnejši igralec na področju pokojninske in zdravstvene zakonodaje ter dolgotrajne oskrbe. Vse v cilju poenostavitve zakonov in vsebine v dobrobit upokojencev in starejših.
Najpomembnejši poudarki so:
prvič, na pokojninski zakonodaji, saj želimo, da bo nov zakon enostaven in brez mnogo izjem, tako, da bo znal vsak zaposleni sam izračunati višino pokojnine, brez pomoči pokojninskih specialistov. Uveljaviti želimo načelo, da vsako delo šteje, kar pomeni, da mora pokojnino, sorazmerno z dolžino in višino plačanih prispevkov, prejeti vsak in ne šele po 15 letih dela kot velja danes. Ekonomičnost izplačevanja nizkih pokojnin je potrebno zagotoviti po načelu, da koristi ne smejo presegati stroškov. Višina rednega usklajevanje pokojnin mora postati samo tehnika, brez vsakič novega usklajevanje na vladi. ZPIZ jo le izračuna in objavi na podlagi znane inflacije in gibanja plač. Vlada naj odloča samo o izrednih uskladitvah, na predlog ZPIZ in ali upokojenskih asociacij (ZDUS, PZDU, Sindikat upokojencev). In, vsaka naknadna upokojenska pravica mora avtomatično veljati tudi za vse obstoječe. Danes nov odmerni odstotek za moške velja samo za upokojene po letu 2022.
Poudariti želim pojem medgeneracijske solidarnosti, na kateri je osnovana naša pokojninska zakonodaja. Solidarnost ni to, da se jemlje pri višjih pokojninah in dodaja najnižjim. Solidarnost pomeni samo to, da smo mi nekoč s svojimi prispevki financirali takratne pokojnine, kot današnji zaposleni naše in kot bodo njihovi zanamci njihove. In ne pozabimo, da smo generacija, ki smo delali po šest delovnih dni tedensko, prispevali dnevne zaslužke za gradnjo stanovanj, cest in nerazvite…
drugič, odprava krivic dosedanjim upokojencem na podlagi nabora vseh krivic. Največja se je zgodila v letih od 2005 – 2011, ko se je pokojninska osnova revalorizirala z negativnimi količniki in za stalno znižala pokojnine za tretjino; nadalje, različne uskladitve pokojnin; vse tiste uskladitve, ki niso izhajale iz vplačanih prispevkov, dobe vplačevanja in niso proporcionalno povečevale vseh pokojnin, se morajo nasloviti kot socialni transferi.
tretjič, očiščenje pokojninske blagajne. Iz pokojninske blagajne se sme izplačevati samo pokojnine in invalidnine, ki izvirajo iz plačanih prispevkov; vse izdatke za tki. »kvazi pokojnine«, ki ne izhajajo iz vplačil prispevkov, je potrebno pravilno poimenovati (to so: izjemne pokojnine borcev, veteranov, kulturnikov, športnikov…, pokojnine iz predčasnega upokojevanja vojakov, policistov…., izplačila, ki po vsebini sodijo med socialne transfere, itd.) Teh pravic posameznikom ne oporekamo in morajo biti plačane. Vendar s pravimi imeni in pravo alokacijo izdatka. Lahko se plačujejo hkrati s pokojninami, vendar je potrebno pokojninski blagajni ta sredstva povrniti iz resornih ministrstev ali proračuna.
Četrtič, aktualna problematika upokojencev: Želimo pravično usklajevanje pokojnin – že v prvem tromesečju letos je bila rast pokojnin za polovico nižja od zakonske določbe za redno uskladitev; pa dodatna obveza za nova vozniška dovoljenja po 70. letu starosti. Le kaj so imeli v mislih naši evropski poslanci, ko so glasovali za tako nespameten predlog, ob vse daljšani življenjski dobi prebivalcev; pa prepoved kreditiranja upokojencem po 75. letu starosti, ne glede na njihovo premoženje ali kreditno sposobne poroke za njegovo zavarovanje.
Nazadnje pa bi rada, da slovenska javnost razume, da je pokojnina ekonomska kategorija, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in ne socialna pomoč! Da smo svoje »depozite« s prispevki plačevali v pokojninsko blagajno celotno delovno dobo. Danes jih z pokojninami pač unovčujemo – kot depozitarji na bankah. Samo, da po njihovih depozitih nihče ne mešetari kot se z našimi pokojninami.
Želimo le čiste račune, ki bodo pokazali, da je naših sredstev dovolj, in da nam ne bo treba vsak večer po poročilih poslušati: češ, spet moramo dajati denar za upokojence. Ni dober občutek in ponižujoč je! Nihče nam nič ne daje, hočemo samo svoje.
Od sredstev javnega obveščanja pričakujemo realno in pošteno poročanje z željo, da ko se bodo upokojencem odpravile vse krivice, bodo o pokojninah poročali le enkrat letno: ob izrednih razmerah, kot je danes vojna in inflacija, ko bo potrebno pokojnine tudi izredno uskladiti. Če tega ne bomo izbojevali skupaj, boste vsi zanamci v enakem ali celo težjem položaju. Da imamo prav pove podatek, da je povprečna pokojnina v odnosu do povprečne plače leta 1991 znašala 71 %, preteklo leto pa le še okrog 50 %.
Cirila Surina Zajc
predsednica PZDU DBL
